Neverjeten dan za svetovni šport

Okrog poldneva smo odšli na prizorišče, kjer so nastopali naši veslači. Spet je bilo krasen dan, sonce skoraj brez oblačka, smoga na katerega so me opozarjali pred odhodom pa sploh ni sledu. Skratka olimpijske igre v Pekingu so do danes pri meni dobile le pozitivne točke.

Komaj sem čakal, da bo ura odbila 17:10 in bom imel možnost navijati in videti prvo slovensko medaljo od tako blizu. Morda nas Slovencev res da ni bilo največ, smo bili pa daleč najbolj glasni.

Žal tokrat našemu slavnemu dvojcu ni uspelo, vendar sta vseeno častno branila našeo barve. Vsekakor upam, da ju bom še kdaj lahko spremljal, morda celo v Londonu čez 4 leta.

Zanimiv pogled je, ko trenerji poleg svojih veslačev kolesarijo – na navadnih kolesih, očitno še niso videli Bigfisha. Se bom potrudil, da to spremenim.

Četverec je do 1.500 m bil favorit za bronasto medaljo, na koncu zasedel odlično 4. mesto. Žal mi ni uspelo videti medalje, morda jutri, ko nastopa Kozmus.

Po veslanju smo se odpravili proti nacionalnemu stadionu, tekma dneva, morda kar Olimpijskih iger 2008, finale teka moški na 100 m. Nekaj pred začetkom teka, je skoraj 90.000 glava množica bila že malo uspavana (vsaj jaz), v trenutku, ko so se na prizorišču pojavili sprinterji, pa smo vsi zaživeli.

Uspelo mi je posneti ta legendarni tek, a mi ga zaradi tehničnih težav žal ne uspe prilepiti na blog.

Do jutri … olimpijski pozdrav!